POPOL VUH – Zgodba... ki je rodila Svet
6. Igra Bogov – Pelota Med Svetlobo in Mrakom
"Kadar bogovi igrajo, se zvezde ustavijo.
Ker vedo, da se igra… nikoli ne igra za zabavo.
Vedno… gre za svet."
Igralno polje ni bilo iz trave.
Bilo je sveto.
Položeno med svetovi, tam kjer nebo poljubi zemljo in kjer korenine segajo do podzemlja.
Tam sta Dvojčka, Hunahpú in Xbalanqué, postavila svoj krog.
Igrala sta ne s kamnito žogo, temveč s sfero pomena.
Vsak odboj žoge je bil zvok stvarjenja.
Vsak gib telesa – geometrija kozmosa.
Bogovi Xibalbe so ju gledali.
Zlobni bogovi? Ne.
Zrcalni bogovi. Tisti, ki ti pokažejo, kdo v resnici si, če si jih pripravljen gledati v oči.
Rekli so:
"Vi želite igrati?
Naj igra pokaže, če ste vredni biti svetloba."
Pravila niso bila jasna.
Toda to je bilo bistvo.
V tej igri nisi igral proti drugim, temveč proti sebi:
- Proti svoji lenobi.
- Proti svoji oholosti.
- Proti svojemu strahu, da boš izgubil.
In vsakokrat, ko si podvomil vase – si izgubil točko.
Vsak odboj je vprašanje.
Žoga se odbije: Ali si iskren?
Znova: Ali nosiš ponos ali spoštovanje?
Znova: Ali igraš za resnico ali za slavo?
Bogovi teme niso hoteli poraza – želeli so, da se igralec razkrije.
In dvojčka… sta se razkrivala – vsak odboj globlje, bolj surovo, bolj čisto.
Žoga postane duša.
Legenda pravi, da se je žoga svetila.
In da je pri zadnjem udarcu… prerezala temo.
Kot da bi nekdo raztrgal zaveso iluzije – in iz nje je padla iskra.
Tisti trenutek so bogovi Xibalbe obmolknili.
Vedeli so… da so izgubili.
Ne igro.
Ampak pravico, da določajo svet.
Zmagovalca nista vzela slave.
Dvojčka nista dvignila rok.
Nista iskala kron.
Namesto tega… sta postala svetilnika.
- Eden je šel na vzhod – Sonce.
- Drugi na zahod – Luna.
In vsak dan…
ko sonce vzhaja, te spominja,
da je bilo nekoč igrano za tvoje življenje.
Refleksija
In ti, popotnik?
Kakšno igro igraš vsak dan?
Je to igra maske – ali igra resnice?
Kadar nekaj izgubiš… pomisli:
Morda si ravno takrat pridobil nazaj svojo dušo.
Igra ni za zmagovalce.
Igra je, da te spomni… kdo si brez vsega.
