POPOL VUH – Zgodba... ki je rodila Svet
12. Krog Je Zaključen – Vrni Se v Tišino
"Ko se zaključi krog, ni ne zmagovalcev ne poražencev.
Je samo tisto, kar ostane, ko vse utihne:
Resnica."
Zgodba, ki ni hotela biti zgodba
Popol Vuh ni bil napisan, da bi učil.
Ni bil pisan, da bi si ga zapomnili.
Bil je pesem, ki se šepeta od srca do srca, od drevesa k vetru, od ognja k molku.
Zdaj, ko si jo prehodil…
se ne končuje.
Samo pada vate.
Vse je bilo tukaj – v krogih
- Dih se začne… in se povrne.
- Dan pride… in odide.
- Srce bije… in se spočije.
- Beseda zapoje… in se raztopi v tišini.
Krog je svet, ki ne beži od vrnitve.
Ker vse, kar daš – pride nazaj.
V obliki vetra. V obliki otroka. V obliki tvojega zadnjega diha.
Človek, ki se je spomnil...
Zdaj, ko veš, da si iz koruze.
Zdaj, ko si stopal po svetem Drevesu.
Zdaj, ko si videl Zrcalo in igral Igro...
Vprašaj se:
Kaj bo tvoj krog?
Komu boš pel svojo verzijo stvarjenja?
Kje bo tvoja tišina?
Ni več bogov, ki čakajo.
Zdaj si ti tisti, ki ohranja plamen.
Ni več Dvojčkov, ki sestopajo.
Zdaj si ti tisti, ki hodi med svetovi.
Tvoje misli so zdaj ure.
Tvoja dejanja – koledarji.
Tvoj dih – sveta beseda.
Refleksija
In zdaj, ko se vse končuje… ne postani žalosten.
Nasmehni se.
Ker zdaj veš:
Da vsaka pot, ki se konča… je klic k novi poti.
In če se kdaj izgubiš – vrni se.
Ne na papir.
Ne v besede.
Temveč v dih.
V tišino.
V krog...
