POPOL VUH – Zgodba... ki je rodila Svet
11. Glas Kʼicheʼ – Besede, Ki Gradijo Svet
"Na začetku ni bila tema.
Na začetku ni bila svetloba.
Na začetku je bil Glas."
Beseda ni pripoved. Beseda je dogodek.
Ko so Kʼicheʼ starci govorili,
so vedeli: vsaka beseda zgradi nekaj.
Če govoriš resnico – zgradiš most.
Če govoriš laž – zgradiš zid.
Njihov jezik ni poznal praznih stavkov.
Vsaka izgovorjena beseda je imela težo, ritem, smer.
Jezik kot obred
Starodavne molitve so bile zgrajene kot mostovi med svetovi.
Niso prosile.
Niso hvalile.
Bile so klic, vibracija, povezava.
Recimo:
- Beseda za "srce" – ulew q'ij – pomeni tudi "utrip zemlje".
- Beseda za "človeka" – u wach uleu – pomeni "obraz sveta".
Govoriš o sebi – a hkrati govoriš o vesolju.
Pesmi, ki zdravijo...
Kʼicheʼ svečeniki niso zdravili z zdravili.
Zdravili so z besedami, ki so bile zapisane vibracije iz časa stvarjenja.
Ko so govorili uroke,
so usklajevali človekovo notranjost z zvenom listov,
z ritmom lune,
z utripom zemlje.
Besede so bile zdravilo in orodje spomina.
Ko beseda postane orožje
A stari so tudi svarili:
"Če besedo uporabiš za sebičnost – bo strup.
Če jo uporabiš brez namena – bo veter.
Če pa jo uporabiš s čisto srčnostjo – postane svetloba."
Zato si je vsak, ki je govoril, najprej očistil srce.
Ker brez svetlobe znotraj – je beseda le senca.
Tišina – najvišja beseda
Največja skrivnost pa ni bila v govorjenju –
temveč v tem, kar je bilo za besedo.
Tišina...
Stari so verjeli, da prava moč besede izhaja iz tišine, ki jo nosi.
Kjer ni potrebe.
Kjer ni ega.
Samo čist dih, ki se rodi iz miru.
Refleksija
Kako govoriš?
So tvoje besede okras – ali most?
So tvoje misli polne svetlobe – ali ponavljajo senco?
Če želiš spremeniti svet – ne začni z dejanjem.
Začni z besedo.
Še prej pa… s tišino...
